nedelja, 8. september 2013

Najprej opravimo s terminologijo....


»Racionalizacija« je, kot vsi tovrstni kleni slovenski izrazi, grških korenin. Izhaja iz racio, razum, razumen, inteligenten. Ena izmed mnogih definiciji jo prepoznava kot »organizacijo poslovnega okolja na način, ki je skladen znanstvenim načelom poslovodenja z namenom povečevanja učinkovitosti«.

Razumljivo? Res? Sploh ne!

Ne glede na napovedi, da smo v krizi, na poti iz nje ali celo v novo… uveljavljena ekonomska načela, katerih (ne)učinkovitost v preteklih dobrih dveh letih lahko vsakodnevno občutimo, so na prevetritvi. Zato je dobrodošlo, da pri razumevanju razuma, racia, ki vodi k racionalizaciji, pogledamo prek meja.

Kaj pravijo tisti, ki se bolj kot z ekonomijo ukvarjajo s človekom? V očeh psihologije je racionalizacija obrambni mehanizem! Z njim je naša prvobitna motiviranost potlačena do ravni, da naše delovanje in občutke izrazimo tako, da jih ljudje v okolici ne prepoznajo kot grožnjo. Preberimo stavek ponovno, pozorno! Zanimivo, ne?

Kaj smo že želeli povedati…? To, da (tudi) racionalizacija stroškov zahteva dopolnjevanje razuma in občutka, intuicije. Sodoben svet odličnost priznava, ko prepoznava uravnoteženost razuma (IQ) in dobršne mere tenkočutnosti (EQ). Tudi pri uvajanju razumskih rešitev v naše poslovno okolje.

Vendar naj nas ne zanese: racionalizacija stroškov mora biti naprej strokovna pri zasnovi, učinkovita po vsebini in odločna pri uvajanju!  Obenem pa MORA imeti izjemen posluh za odzive socialnega in poslovnega okolja, v katerega posega. In slednje zahteva subtilnost pristopa.

in tako se je lotevamo mi!



 

Ni komentarjev :

Objavite komentar