Si znate odgovoriti na 5 preprostih Zakaj-ev? In ko naredite to… še na 5 K-jev?

 

Analiza 5-ih ZAKAJ-ev je ena najpomembnejših in najpreprostejših metod za ugotavljanje in odpravljanje vzrokov izzivov, s katerimi se srečujemo. Je skoraj prirojen način razmišljanja, ki ga obvladajo že naši triletniki s svojimi večnimi ZAKAJ-i. Ima dolgo zgodovino in je razširjena povsod po svetu, v Sloveniji pa jo uporabljamo le redko ali pa zelo nedosledno. Pripisujejo jo Toyoti, ki je vzpostavila še druge preproste metode za obvladovanje delovanja podjetja. Že v letu 1950 so s to ugotavljali, kaj je dejanski vzrok težav v proizvodnji avtomobilov in s tem odpravljali vzroke. In to, po tem, ko so ugotovili, da druge metode, bolj slavne in eminentne, niso opravile svojega dela (npr. Ishikawin diagram ribje kosti)  Mi jo uporabljamo. Pa vi?

Kako deluje? V bistvu je metoda preprost način postavljanja vprašanj, tako da si za nastali izziv vedno znova in znova postavljamo vprašanje ZAKAJ, vse dokler se vzroki ne razčlenijo v bolj in bolj jasne vzroke, ki jih je možno samostojno odpravljati. Na vsaki stopnji, ko ni več odgovora na vprašanje ZAKAJ, se analiza zaključi s postavljenimi rešitvami.

Ena od možnih analiz, v kateri se danes znajde kar precej podjetij, je predstavljena spodaj. Zveni znano tudi vam? Kdaj ste si nazadnje nastavili takšno ogledalo? In analizirali zakaj ste kot podjetje tam, kjer ste? Kje ležijo resnični vzroki, ki jih lahko napadete takoj?

Poglejmo.

 

Ko smo obdelali ZAKAJ-e, jim pripisali svoje ZATO-je, moramo oblikovati še rešitve zanje. Oblikujemo rešitve, tako da si postavimo prilagojenih 5 K-jev (Kaj, Kako, Kdo, Kdaj, Kje).

Kot celota obravnavan izziv v našem primeru vodi v EN SAM zaključek. V načrtno racionalizacijo stroškov, procesov, organizacije, s čimer bomo vzpostavili pogoje, za čim boljše razumevanje potreb strank, stroškovno učinkovito ponudbo produktov (z našega in njihovega vidika), ki kar najbolj ustrezajo njihovim potrebam in s tem posledično dosegli večjo dobičkonosnost poslovanja, ki jo zahtevajo lastniki.

Vprašajmo se torej še 5 novih vprašanj, 5 K-jev. Poglejmo.


Ko smo obdelali strateški nivo, se spustimo na en nivo nižje, kjer temeljito obdelamo vsako področje delovanja družbe posebej in vsakemu končnemu ZAKAJ-u (v tabeli obarvani z rdečo) pripišemo svoj ZATO, nekaj kar lahko naredimo.

Pa poglejmo kako naslednjič.

Deluje zakon velikih števil za vas? Ali proti vam?

Vam uspe vaše sodelavke in sodelavce povabiti, da skupaj z vami vsakodnevno vsak zaposlen prihrani samo (?) 1€? Sposobni so, ampak… bodo sledili vašemu povabilu?
 

Vsakemu zaposlenemu vsak dan pri svojem delu prihraniti 1€ ni težko, če racionalno obnašanje postane del kulture vseh v družbi. In je pomembno! Koliko? Poglejmo:

 

 

Če smo vas s tem spodbudili, da razmislite, koliko je prihranjen € vreden pri vas in koliko lahko z vsakim dnem prihranite, smo za danes opravili svoje delo.

Lahko pa nas povabite na kavo in ta izračun naredimo skupaj z vami. Prepričani smo, da boste s tem še vse dvomljivce prepričali, da je potrebno narediti naslednji korak, korak v smeri celovite racionalizacije stroškov.